banner banner banner
Pravljica postane resničnost
Pravljica postane resničnost
Оценить:
 Рейтинг: 0

Pravljica postane resničnost

Pravljica postane resnicnost
Андрей Тихомиров

Pravljica je zgodovinsko uveljavljeno stabilno umetni?ko epsko delo folklorne proze nenavadne in vcasih globoko fantasticne vsebine, ki pripoveduje o dogodkih, pogosto zelo oddaljenih in zato mocno izkrivljenih v procesu ustnega prenosa. V pravljicah se kaze umetni?ko utele?enje tezenj in upov delovnih ljudi, njihove najgloblje misli o zmagi nad naravnimi silami, o prenovi zivljenja, o preobrazbi sveta na bolje, ne za nekatere "izbrani", ampak za vse. Sodobne znanstvene raziskave potrjujejo prej izrazene ideje, ki pojasnjujejo razlicne "cudeze", v tem primeru obstoj "podvodnega kraljestva".

Андрей Тихомиров

Pravljica postane resnicnost

"Podvodno kraljestvo"

Sodobne znanstvene raziskave potrjujejo prej izrazene ideje, ki pojasnjujejo razlicne "cudeze", v tem primeru obstoj "podvodnega kraljestva".

Rossijska Gazeta poroca, da so podvodni arheologi z Nacionalnega in?tituta za antropologijo in zgodovino (inah) v Mehiki odkrili starodavni majevski cenote, znotraj katerega je bil edinstven kanu. Analiza te in drugih najdb je pokazala, da je raziskovalcem uspelo najti tisto, kar so Maje ?tele za vhod v zagrobno zivljenje. Kratko porocilo o ?tudiji, predstavljeni v okviru 12.Mednarodnega kongresa Majev, je objavljeno na spletni strani inah. Porocajo, da so sam kanu pred dvema letoma odkrili podvodni arheologi. Od takrat so ga analizirali v laboratorijih v Mehiki in v tujini. Strokovnjaki so pri?li do zakljucka, da se je kanu uporabljal samo v obredne namene. Ceprav je bil izdelan v majevski tradiciji, ta coln ni mogel ostati na vodi, saj je imel zelo tezek lok in krmo. Zato je bil ustvarjen v simbolicne namene, za darovanje bogovom. Poleg tega je bilo okoli kanuja najdenih 38 okostij, vkljucno s clove?ko metatarzalno kostjo, stopalom odrasle zenske, pa tudi kostmi armadila, psa, purana in orla. Vse najdbe so bile narejene med potopitvijo arheologov v poplavljeni cenote San Andres, ki se nahaja pod istoimenskim arheolo?kim spomenikom. Cenote je oblika kra?kega reliefa, naravna vrtaca, ki je nastala zaradi propada oboka apnencaste jame, v kateri tece podzemna voda. Maji so Cenote imeli za svete kraje. Mesta so bila obicajno zgrajena okoli tak?nih objektov. Za Maje so bili to tako vodni viri kot sveti kraji za zrtvovanje. Poleg tega legende pravijo, da so cenoti portali v posmrtno zivljenje. Maji so verjeli, da so znotraj teh naravnih struktur vhodi v podzemlje, skozi katere se sprehajajo tako bogovi kot du?e pokojnih ljudi. Znano je, da so v ?tevilnih majevskih mestih pod glavnimi templji zgradili umetne jece, ki posnemajo prave Cenote. V tem primeru so arheologi po dveh letih raziskav pri?li do zakljucka, da je cenote San Andres v verovanjih Majev vsekakor veljal za vhod v zagrobno zivljenje. In zrtveni kanu imenujejo glavni dokaz tega. Mimogrede, njegova dolzina je bila 2,15 metra, ?irina – 45 centimetrov in vi?ina – 36,5 centimetra. Po besedah arheologa Jezusa Gallegosa prevlada kosti armadila in prisotnost clove?kih metatarzalnih kosti vodita strokovnjake k razmi?ljanju o obredni uporabi kanuja in njegovi postavitvi v jamo, preden je bila poplavljena. Znana sposobnost armadilla, da plava in celo hodi po dnu, dolgo zadrzuje dih, je bila namig, da bi ta zival zlahka vstopila v podzemlje. To ustreza majevskim idejam o poplavljenih jamah kot portalih v kozmogonski prostor. Mimogrede, sprva so arheologi verjeli, da najdbe spadajo v pozno klasicno obdobje (830-950 AD), ki datira skoraj vse predmete v cenotu San Andres. Toda radiokarbonsko datiranje lesa kanuja je pokazalo, da organski material sega v ?estnajsto stoletje.

Iz knjige Tikhomirova A. E. in Tikhomirove M. A., znanost o pravljicah – 2. "Ridero", Jekaterinburg, 2021

Pravljica z znanstvenimi Komentarji. Znanstveni komentarji v oklepajih.

Morski kralj in Vasilisa Modra

Tam sta bila car in carica dalec stran, v oddaljeni drzavi; nista imela otrok. (Za najbolj oddaljene dezele – v starodavnem porocilu devetk: najbolj oddaljene – sedemindvajset, najbolj oddaljene–trideset, pa tudi dvanajstdnevne praznike – 12 vecjih pravoslavnih praznikov po staroruskem racunu, primerjajte z nem?kimi ?tevilkami, ki se berejo iz zadnje ?tevilke). Car je od?el v tuje dezele, na oddaljene strani; dolgo ni ?el domov; takrat mu je carica rodila sina Ivana Tsarevica in Car za to ne ve.

Zacel se je prebijati v svojo drzavo, zacel se je voziti do svoje dezele in bil je vroc, vroc dan, sonce je bilo tako vroce! In napadla ga je velika zeja; karkoli je lahko dal, samo da bi pil vodo! Ozrl sem se naokoli in nedalec stran zagledal veliko jezero; zapeljal sem se do jezera, sestopil s konja, legel na trebuh in pogoltnimo hladno vodo. Pije in ne di?i po tezavah; toda morski kralj ga je prijel za brado. (Kralj morja je najverjetneje vodja ali duhovnik, ki varuje svoje premozenje).

– Spusti! – vpra?a kralj.

– Ne bom ti dovolil, ne upaj si piti brez moje vednosti! (Govorijo isti jezik).

– Karkoli zelite, vzemite izplacilo – samo spustite!

– Daj mi tisto, cesar doma ne ve?.

Car je mislil-mislil-cesa doma ne ve? Zdi se, da vse ve, vse ve in se je strinjal. Poskusil sem – nihce ne drzi brade; vstal sem s tal, se usedel na konja in od?el domov.

Ko pride domov, ga kraljica sreca s princem, tako veselim; in takoj, ko je izvedel za svojega dragega otroka, je planil v grenke solze. Kraljici sem povedal, kako in kaj se mu je zgodilo, skupaj sva jokala, a ni kaj storiti, solze ne bodo popravile stvari.

Zaceli so ziveti po starem; in Princ raste in raste kot testo na gobici – skokovito in raste velik.

"Ne glede na to, koliko ima? pri sebi, "misli car," mora? to podariti: neizogibno je!"Za roko je prijel Ivana Tsarevica, ga pripeljal naravnost do jezera.

– Poglej tukaj, "pravi," za moj prstan; vceraj sem ga slucajno spustil.

Zapustil je enega Tsarevica in se sam obrnil domov. Princ je zacel iskati prstan, se sprehodil ob obali in nanj je naletela starka.

– Kam gre?, princ Ivan?

– Pojdi dol, ne moti me, stara carovnica! In brez tebe je nadlezno. (Carovnica – od" vedeti " – vedeti, primerjati – vede – od sanskrta dobesedno-sveto znanje. Po vrazevernih prepricanjih, ki segajo v Poganstvo, je zenska carovnica, ki naj bi zaradi skrivnih povezav z "zlimi duhovi" ljudem povzrocila nesreco, ?kodovala zivalim. Po ljudskem prepricanju carovnica sluzi hudicu. V srednjem veku je cerkvena inkvizicija preganjala in javno iztrebljala zenske, osumljene carovni?tva).

– No, ostani z Bogom!

In stara gospa je ?la na stran.

In princ Ivan je razmi?ljal: "zakaj sem preklinjal starko? Naj ga obrnem; stari ljudje so zviti in prebrisani! Mogoce bo rekel kaj prijaznega."In starko je zacel obracati:

– Vrni se, babica, ampak oprosti moji neumni besedi! Konec koncev sem z jezo rekel: Oce me je prisilil, da i?cem prstan, grem ga iskat, a prstana ni, kot ga ni!

– Niste tukaj zaradi prstana; oce te je dal morskemu kralju: morski kralj bo pri?el ven in te odpeljal s seboj v podvodno kraljestvo.

Princ je grenko jokal.

– Ne skrbi, princ Ivan! Tudi na va?i ulici bodo pocitnice; samo poslu?ajte me, stare zenske. Skrij se za grmom ribeza in se tiho Skrij. Tu bo letelo dvanajst golobov-vsa rdeca dekleta, za njimi pa trinajsta; plavali bodo v jezeru; medtem pa zadnji odnesite srajco in je ne vrnite, dokler vam ne da prstana. Ce tega ne storite, boste za vedno poginili pri morskem kralju, okoli palace je visoka palisada, celih deset verstov, na vsaki govorici pa je zataknjena glava; samo ena prazna, ne Padi nanjo!

Princ Ivan se je zahvalil starki, se skril za grm ribeza in cakal na cas. (Milja je starodavna ruska mera dolzine, enaka 500 seznjev, priblizno 1 km).

Nenadoma pride dvanajst golobov; udarili so v vlazna tla in se spremenili v rdece deklice, vse neizrekljive lepote: niti razmi?ljati, niti ugibati, niti pisati s peresom! (Transformacije so pojavi starodavnega spreminjanja oblik, "sveta" Slika 12 – od 12 mesecev – faze lune. ?tevilo 12 je brez ostanka deljivo z 2, 3, 4, 6, naslednje ?tevilo 13 pa ni deljivo z nicemer – izkaze se "prekleti ducat"). Odvrgli so obleke in od?li v jezero: igrali, cofotali, se smejali, peli pesmi.


Вы ознакомились с фрагментом книги.
Для бесплатного чтения открыта только часть текста.
Приобретайте полный текст книги у нашего партнера:
Полная версия книги
(всего 20 форматов)