Knjiga preroka Nahuma – znanstveni komentar besedila
Андрей Тихомиров
Nahum – judovski prerok; prerokoval v casu, ko so Babilonci zavzeli glavno mesto Asirije Ninive (612 pr. n. ?t.). V knjigi preroka Nahuma se ne soocamo le s pridigami, uperjenimi proti tujim narodom, ampak tudi s prerokbo o bozji sodbi in sodbi nad Izraelom. Tradicionalna razlaga knjige je povezana z razglasitvijo pravicnosti Jahveja, ki bo kaznoval vse grehe, med katerimi je glavni odhod od vere Jahveja. Tak?na razlaga je seveda koristna za "zainteresirane osebe" – duhovnike judovstva.
Андрей Тихомиров
Knjiga preroka Nahuma – znanstveni komentar besedila
Strokovni komentarji so podani v oklepaju za vsakim verzom.
Poglavje 1
1 Prerokba o Ninivah; knjiga videnj Nahuma Elkoseyanina. (Nahumov rojstni kraj je bilo majhno judovsko mesto Elkosh, Nahum je prerokoval istocasno kot Zefanija).
2 Gospod je ljubosumen in ma?cevalen Bog; Gospod je ma?cevalec in stra?en v jezi: Gospod se ma?cuje svojim sovraznikom in ne bo prizanesel svojim nasprotnikom. (Zelot in ma?cevalec je natancen opis ma?cevalnih duhovnikov judovstva, ki so se na vse mozne nacine ma?cevali vsem svojim sovraznikom).
3 Gospod je potrpezljiv in ima veliko moc in ne pusti brez kazni; v viharju in viharju je Gospodov sprehod, oblak je prah z njegovih nog. (Vse vrste naravnih pojavov so stari ljudje pripisovali bogu, ki naj bi vse to ustvaril).
4 Pograjal je morje, in usahne, in vse reke usahnejo; Basan in Karmel se posu?ita in barva zbledi na Libanonu. (Vse, pravijo, se na svetu dela samo po bozjem ukazu).
5 Gore se tresejo pred njim in hribi se topijo in zemlja se trese pred njim in svet in vsi, ki zivijo na njem. (Vse, pravijo, se na svetu dela samo po bozjem ukazu).
6 Kdo more obstati pred Njegovo jezo? In kdo lahko prenese ogenj njegove jeze? Njegova jeza se razliva kakor ogenj; skale se ru?ijo pred njim. (Vse, pravijo, se na svetu dela samo po bozjem ukazu).
7 Gospod je dober, zatoci?ce v dnevu stiske in pozna tiste, ki zaupajo vanj. (Koncept "Vsemogocnega" je bizarno me?al znacilnosti starodavnega boga nomadov, boga nevihte in pu?cave, s podobo boga vsega sveta).
8 Toda z veliko poplavo bo unicil [Ninive] do temeljev in tema bo prevzela njegove sovraznike. (Jahve, torej duhovniki judovstva, je svojo jezo usmeril proti Ninivam, glavnemu mestu Asirije).
9 Kaj mislite proti Gospodu? Iztrebil bo in katastrofa se ne bo ponovila, (Ninive (prebivali?ce ali mesto Nine), zgodovina Niniv sega v 5. tisocletje pred na?im ?tetjem; v svetopisemskih casih je bilo glavno mesto asirskega kraljestva ( VIII-VII stoletja pr. n. ?t. Ninive so se nahajale na bregovih reke Tigris (zdaj hribi Kuyundzhik in Tel-Nebi-Yunus, Irak). Leta 612 pr. n. ?t. so jih zavzele cete Babilonov in Medijcev).
10 Kajti tisti, ki so prepleteni kakor trnje in pijani kakor pijanci, bodo popolnoma pozreni kakor suha strni?ca. (Analogija z rastlinami, slamo in pijanci).
11 Iz tebe je pri?el tisti, ki je skoval zlo zoper Gospoda, ki je ustanovil hudobni svet. (Krivda Niniv je v tem, da je iz njih "iz?el nekdo, ki je nacrtoval zlo zoper GOSPODA").
12 Tako pravi Gospod: Ceprav so varni in ?tevilni, bodo posekani in poginili; a ceprav sem te tezil, te ne bom vec tezil. (Judovski duhovniki grozijo preko preroka).
13 In zdaj bom zlomil njegov jarem, ki je na tebi, in zlomil bom tvoje vezi. (Judovski duhovniki grozijo preko preroka).
14 In glede tebe, [Asur], je Gospod odredil: ne bo vec semena s tvojim imenom; iz hi?e tvojega boga bom unicil malike in malike; V njej ti pripravim grob, ker bo? zanicevana. (Asirija, Assur (A?ur) – v asirskih klinopisih je beseda "A?ur" oznaka za mesto, drzavo in boga As?urja. Prvotno je bila drzava Asur z glavnim mestom A?ur v zgornjem doseze reke Tigris, vzdolz vzhodnega brega (2000 -1450 pr. n. ?t. – staro asirsko obdobje). Predvideva se, da sta bili asirski mesti A?ur in Ninive (ki so kasneje postale nova prestolnica) babilonski koloniji. Drzava Assur dosegel najvecjo blaginjo v letih 800-700 pr. n. ?t., ko se je spremenil v ogromen imperij – najvecjo silo svojega casa (novoasirska doba, doba aktivnih vojn). V Svetem pismu se ime Asirija (Asirija) nana?a na razlicne obmocja Assurja: v Jer 2:18 in 2 Kings 23:29 razume se Babilon (babilonski), v Ezra 6:22 – Perzija (perzijski) Preroki v Svetem pismu govorijo o arogantnosti Asirije in opusto?enju, ki bo scasoma doletelo Asirijo (Iz 10,8–12; Eze 31,3; Zef 2,13–15; Zah 10:enajst).
Вы ознакомились с фрагментом книги.
Для бесплатного чтения открыта только часть текста.
Приобретайте полный текст книги у нашего партнера:
