banner banner banner
Diiletšwa
Diiletšwa
Оценить:
 Рейтинг: 0

Diiletšwa


“Ga go, monkgo, ke fela monkgo wa mose”.

“Ka nnete! Moroto wa banna o nkga bjalo ka wa katse ge o ka o phuthela, efela wa Tatago ga o nkge. Ka fao, ga go nama ya go o bodiša. Ka fao, madi a Tatago ke meetse fela.

“O ka se phele sebaka ka mmetse a go emela madi ga go bjalo? Ke ka lebaka leo, ga go bjalo? Madi a gago a rwalela tše dibotse mmeleng wa gago, efela tatago ga a na selo, gomme ke ka lebaka leo a fokolago kudu dinako ka moka!

“Eya gae gabjale, lekola ge eba ga se re šiwe ke nako, ge eba o sa na le rena o boye gomme o nnametše sethuthuyhu seo sa gago. Sepela gabjale gomme o phakiše!”

Din o ile a tšwa ka lebelo gomme a kitimela gae.

Ge Din a ile go lekola tatagwe, Da a itokišetša go tloga, ka gore o be a tseba ka pelong ya gagwe gore Heng ga a hlwa a hlokofala, e sego ka botlalo, ka tsela yeo. O ile a kgetha mešunkwane ye mengwe gomme a e tsenya ka mokotleng, a ikgaša ka meetse sefahlegong gomme a bofela moriri wa gagwe tlase ka sekhafo sa hlogo ka lebaka la moya o hlolago ke go namela sethuthuthu. Gomme o ile ka ntle go emela setlogolo sa gagwe.

Din o ile a goroga mo metsotsong ye mmalwa ka morago a thuntšhitše lerole.

“Ka potlako Mmane, Mma o re etla ka potlako, ka gobane o kgauswi le go hlokofala.”

Da o nametše sale ya ka thoko ya sethuthu, ka mo go swanetšego mosadi gomme ba tloga ka meriri ya Din ye metelele e betha sefahlego sa gagwe sa go šošobana ga bohloko gomme yena a leka go e efoga. Ge ba se no goroga, Da o ile a fofela tlase, fela o be phakiša o kare ga se a tšofala, gomme ba mo tsenya ka ntlong.

“Re a leboga ge o tlile ka bjako, Mmane Da, o tsogile o ka phapošing ya go robala.”

“Ee, ke akantše gore o tla ba ka malaong e sego le dipudi tše a di ratago!” O emišitše nete ya menang gomme a dula lebatong la mapolanka kgauswi le hlogo ya gagwe. Sa mathomo o lebeletše letlalo la gagwe, ka morago meriri ya gagwe le dipounama gomme mafelelong a bula mahlo a gagwe a hlodimela ka gare.

“Mmm, ke a bona… mpontšhe dinao tša gagwe!” Wan o phakišeditše go khupulla dinao tša mogatšagwe, bjale Da o ile a okamela gomme a pinyeletša le go a lebelela ka bokgauswi.

“Mmm, Ga senke ka bona taba ye bohlokwa gakaaka ya tlhokego ya madi ka nameng go swana le ye pele. O ntumelela go botša bana ba gago seo ba tla se dirago lebakanyana? Ke gabotse gomme ke tla boa e se kgale, emiša hlogo ya mogatšago ka mesamelo ye mmalwa, ke tla romela Din go go thuša mola Den a nthuša ka ntle.”

“Ee, Mmane, ke nnete. Sengwe le sengwe go thuša moratiwa wa ka Heng.”

“Go lokile, a re bone gore re ka dira eng, ga go bjalo?” gomme ka seo a emelela a fologela lebatong la ka tlase.

“Din sepela o yo thuša mmago, Den etla le nna, re swanetše go diragatša ka pejana gape ka maleba.”

Din o potlakile gomme Den a botšiša gore a ka thuša bjang.

“Sepela o nkhweletše mokoko wa go tia kudu wo o nago le wona! Ka pejana monna!”

Ge a boa le nonyana ka tlase ga lehwafa la gagwe, Da o ile a e tšea go yena. “Gabjale kgokelela phokwana ya gago ya go tia koteng ka go e tiiša gore e se šikenyege le gatee “ – e eme goba e dutše go a swana mo go nna.”

Mola Den a kitima, Da o ile a dula morumong wa tafola, a kgaola molala wa mokoko, a phophišetša madi a ona ka sekotlelong, a lahlela mmele wa ona wa go hloka bophelo ka serotong sa merogo tafoleng gomme a kitimela lebatong la godimo.

“Din,” o ile a bolela ge a boa a re, naa o na le maswi a pudi, goba mohuta ofe goba ofe wa maswi ka setšidifatšing? Ge go se bjalo tšea jeke gomme o hwetše a manana, hle, mosetsana.”

O be a sa swanela go botšwa gore a potlake, o šetše a ile.

“GO LOKILE, Wan, naa o tsogile?”

“E sego ka botlalo, Mmane, seripagare le seripagare.”

“Go lokile, o sobe nko ya gagwe gomme ke tla tšhela madi a mogolong wa gagwe.” O pitlagantšhe mohlagare wa gagwe ka mogogorupa wa gago le monwana wa gare go bula, a kgoromeletša hlogo ya gagwe morago gomme a tšhela madi a kgogo a go tlala legano ga mmalwa mogo;ong wa gagwe. Da o ile a akanya ka mo Heng a ile kgamega go swana le koloi ya petrole e diriša tisele gomme seripagare sa ona sa theogela tlase.

Heng o ile a bula leihlo la gagwe la magoja gannyane.

“Naa baloi ba go tšofala ba babedi le ntira eng?” he whispered a hebehebetša, “Seo se šoro kudu!”

“Ao, ke nagana bjalo,” a realo Da, a tšhela a mangwe a mantši, “a humile, o swanetše go thibelwa go a diriša.”

Ge Din a boa a re, “a sa fiša go tšwa go Flower, pudi ya rena ye kaonekaone.”

Da a tšea, a tswkanya ka 50-50 le madi a šetšego gomme a tšhela mogolong wa Heng go swana le pele ka dipoelo tša go swana, efela ka kganetšonyana.

“O bona seo!” a bolela, “o šetše a tielela! Heng o leka go lwa le rena, o a lwa. Mogongwe ga se a hlwa a timelela saruri gabjale!

“Go lokile! Wan, tšwela pele ka maswi, efela o boloke seripagare sa ao a šetšego. Ke tla boa ka morago ga metsotso ye mmalwa.”

O tšwetše ntle gomme a bitša Den.

“Naa pudi yeo ga se ya hlwa e loka?”

“Ee, Mmane, E kua.”

“Ke mo go botse, etla le nna.”

Da o ile a phunya tšhika ya ka thoko ga molala wa pudu ka legare la bogale la mphaka o monnyane gomme a goga madi madi a dimililitara tše lekgolo.

“O bone ka mo ke dirilego seo, mošemane? O leke go gopola, ka gobane ke seo o swanetšego se dira tšatši ka tšatši go tloga gabjale.”

Ka bobedi ba ile lebatong la ka godimo mo ba makaditšwego ke go bona Heng a bolela le mosadi wa gagwe le morwedi bjalo ka molwetši wa bookelong ka morago ga go idibatšwa – a bobola, fokola le go dieganyana, efela a kwagala.

Da o hlakantše madi a pudi le maswi a go šala seripagare le seripagare, gomme a mo fa dilo tšeo tša go hlweka go di leka pele.

“Joo, Mmane, di a šišimiša dilo tšeo! Joo, moratiwa…”

“Bjale leka se,” a realo, a mo fa galase ya seela se sepinki.

“Ee… seo se bose…Ke eng seo? Ke šetše ke ekwa bokaone.”

Heng o nwele ka phegelelo.

“Ke, er, šeike ya maswi ya mešunkwane … E bose akere?”

“Ee, Mmane, e bose kudu… E hlaboša kudu. Go sa na le ye nngwe?”

Wan o lebeletše Sedupe sa Motšofadi yo a dumetšego ka hlogo. o tšhetše galase ye nngwe gomme a thuša mogatšagwe gore a e nwe.

“Joo, ke thabile, Heng,” a realo Da, “Ke nagana gore ka šeike ye ya maswi re hweditše tharollo ya tlalelo ya gago, le ge e le gore re ka e kaonafatša gannyane gape. Mohlomongwe re ka hwetša ditswaki tše dingwe go fetoša tatso nako le nako, gore o se go tene, wa tseba.”

“Ee, Mmane, Ke tsebile gore o tla mphodiša.”

“Eng goba eng go ba lapa la ka, ke lethabo go nna go kgona go thuša,” o arabile le go mo fa myemyelo ya nnete, ye sa tlwaelegago ya borutho.